Mi smo ga začeli še en dan prej kot drugi, ko smo se skupaj odpravili na Mariborsko pohorje in najprej pridno delali in reflektirali preteklo skavtsko leto, kje smo bili uspešni in kje smo ga lomili nato pa odšli na adrenalinski paintball. Paintball je super zadeva - sploh za tiste, ki so hitri, majhni, spretni in dobro ciljajo svoje nasprotnike. Za tiste, ki se, bolje kot ciljamo, nastavljamo, pa zna biti tudi kar boleče in interesantno, ko po enem dnevu odkrivaš modre flekce po telesu :) Zanimivi spominki, ni kaj :) Na tem paintballu smo tudi na prav poseben način praznovali rojstna dneva našega Ažija, Igrivega sokola in Jerice, Nežne medvedke (ki ni bila, sodeč po njenih strelskih akcijah, ta dan prav nič nežna :)).
Po paintballu smo se podali v Ljubljano, kjer smo pri domu Matjaža in njegove izvoljenke pekli skavtsko večerjo - kot se spodobi, twist "na wojgnu".
Zjutraj pa smo seveda, kot še veliko drugih skvojev, tudi mi malo vzemirjeni vstali, se krepko najdeli, spakirali in odšli na vlak ter se odpeljali do Škofje Loke, kjer se je naša Ognjena pustolovščina začela. Na železniški postaji smo se srečali s svojo potovalno skupnostjo številka 10, kjer so bili poleg nas tudi stegi Novo mesto 1, Cerknica 1, Ptuj 1 in Ana Sežana 1 :).
Ker je bila nedelja, smo se najprej udeležili maše, nato pa si oprtali naše težke nahrbtnike (Novomeščani še na prav posebno tekmovalen "Brunda-gunda" način) in se podali na pot, ki nas je od nedelje vodila preko Škofje loke, Polhovega gradca, preko hribov in dolin do končne postaje Vrhnike, od koder smo si pot do Deskel (ki so bile le nekaj kilometrov pred tabornim prostorom) olajšali z avtobusom :) Na tej poti pa smo doživeli veliko zabavnih, napornih, nasmejanih, lačnih, švicnih, pevski, trololo, neki neki kilometrov. Doživeli smo, kako lahko skupna pot poveže poprejšnje neznance, učvrsti mečnice, kali voljo in zmoči majice :) Ob postankih smo se, ko nismo kuhali, jedli, počivali ter iskali pitno vodo, tudi izobraževali o pomembnostih refleksije, pisali smo svoj Ognjeni dnevnik, pogovarjali s svojimi sopotniki in novo pridobljenimi osebnimi spremljevalci, ob večerih pa peli ob zvokih kitare. Neki dan smo v težko premaganem hribu kmetu zjutraj pomagali pobirati tudi krompir... In res smo imeli krompir, ko nam je njegova prijazna družina (od kmeta, ne od krompirja :)) pripravila okusen domač zajtrk z žganci vred.
Sredin dan pa je bil dan prihoda na taborni prostor, kjer smo do samega zaključka, ki je bil v soboto, 11. avgusta, tudi ostali. 4 prečudovite dni smo skupaj z ostalimi okoli 500-tmi skavtskimi voditelji bivali v Šmihelu pri Podnanosu. Srečevali smo rutke vseh možnih kombinacij, se spoznavali, delili izkušnje in ideje, pridobivali informacije, plesali, peli, skakali, hodili po progi preživetja...
Tak tabor nam je gotovo dal dosti "Ognja" za novo skavtsko leto. Zdaj je čas, da "zanetimo" še ves naš steg. Prinesite treske :)